Ilustracja (foto: Pixabay) / Milan Rakovac
Trst je brižan u črnen dimu pasanih dam. Gori Kras-Carso.
Duojden na Piazza Unita, popiti kafe, pitan kamarijera.
- Ma cos axe ‘sto fumo?
- Eee, sior mio, qua brusa tutto…
Se ubrnen, Francesco e Giorgio side na teraci najlušijega bara u Trstu, Caffe degli spechi…
I na nike kavalete su vrgli uni bejati džambo plakat, na njen jiena goloritka cicača kopa z motikon, a frajer lasun ča mu na majici piše ARBEIT MACH FREI, z koson kosi erbašpanju. A zduola piše:
TUTTI IN ISTRIA, ZAPAR, ARAR, MAGNAR E BEVER A VOLONTA: AGROTURISMO A MACA. SE LAVORA: 5-8 DE MATINA , E DOPO TEMPO LIBERO, POI LAVORO POCO 18-20. E ANACORA BEN PAGADO – UN SACHETIN DE PATATE E UN DE FARINA GIRONALMENTE…
Je’ote, genijalci, kak su se samo lepo setili: odmor u Istri, kopaš, oreš, žanješ, kosiš, ali od 8 do 18 se kupaš u bazenu, ili u moru! I dnevno zaradiš vrećicu brašna i vrećicu krumpira…
I skupa z Franinon i Jurinon ancora un s’ciavo, ma bolj domači, Slovenc z Krasa. Se došegan bliže i raširin Il Piccolo da me zajno ne poznaju. Njin tumači ta kraševec da ča ga je novega u Trstu na Krasu:
- Je boljše za nas je, altroche ani fa…
- A ča je bolje? Ter ča nimaju fašištoni governo?
- Ja kaj pa? Vero fašištoni so na oblasti vse povsod? Ma so bolj kalmo, zadnjih let.
- Ma da, ma po čen?
- Je preveč profugov okol, iz Azije, Afrike, de mona de su mare grega.
- I za ča je zato vami bolje?
- V šolah je vse več tistih škurih. I se dogaja ribalton, Italijani davajo svojo deco v slovenske šole.
- Ma vero pak da?! Ma ke štorije nan povidaš, ćo merlo!
- Ja, ja, pravijo – meio s’ciavo che negro…
Fikanažo del meštijer, se fikan, F i J me prežentaju ten čoviku, pak mu rečen:
- Ma tle je nekaj narobe, ao? San štija prija par lit da jedini u Europi Slovienci zguora Trsta, na Krasu-Carso, kontrolaju voganj: da su bili kupili par miljari kuoz, pak hi puštali u zareštenu intradu i kuoza da je pobrstila sve, a sad gori sve čisto?
- Veste gospod…
- Tovariš.
- Še bolj, anche mi son della tovarišija. Intanto, koze vedno so, ma v intradi, a okol je vse divlje…
- Ter je i poli nas, na našu bandu…
- Ja, i celi Mediteran v ognju.
- Da, ne gori samo Sahara, ma ni oaze, još samo Arabi drže domaće blago…
- Ja, a mi vsi pa smo digitalni, ogni mona ima projekt, vizijo, aplikacijo…
Se razumi, F&J na bot napušu mih, pak zakantaju triještinsku ča su je kantali pod Austrijon ulični muzičari:
Porton per porton/Cantemo la nova canzon,/perché za se sà
che solo savemo sta qua.
La vita xe bela,/Trieste xe una stela/e ‘l mondo un giardin…L’amor xe birichin!
Miseria in scarsela,/Tralalaralarela!/Che fame, fiol de un cagnolin
Zò un soldo in tel piatin!
Patidi, afamai,/ne toca girar i locai,/l’odor de stufà
aumenta quel mal che se gà..
Dovemo zigar,
sbregarse la gola e stonar
con arte e pasion,
fin che ne caluma in preson.
Aj brižni mužikanti i svi čisti mi drugi krstijani skupa š njima, I ča nego kantati: "doli šoldin na pjetin, mučni, lačni, moramo klatiti po lokali,.. moramo vikati liberati suoje grlo i štonati, vajk artišti i pašjun, dokle nas ne rinu u pržun"…
Se levan pomalo iščući espadrille, špagerice, ma vero hi ne nejden, sve same tene pod gumu. Ki bi mi reka di se moru kupiti špagerice?